Mlada španska pianistka igra klavirske fantazije in sorodno glasba prve polovice 19. stoletja na zgodovinskem klavirju: Ludwig van Beethoven, Hélène de Montgeroult, Felix Mendelssohn in Clara Schumann.

Rosalía Gómez Lasheras zgodovinski klavir Blüthner (1856)

Drugače kakor v modernistični estetiki, ki se je v Evropi uveljavila po drugi svetovni vojni in se osredotoča na glasbeni zapis, so viri o izvajalski praksi in izvajalski estetiki zgodnjega 19. stoletja izrazito skeptični do glasbene notacije. Johann Nepomuk Hummel v svojem klavirskem učbeniku iz leta 1827 razlikuje med pravilno izvedbo, ki je povezana z »mehanskim« vidikom izvajanja, in lepo ali okusno izvedbo, ki je po avtorjevem mnenju ni mogoče prikazati na papirju. V njej imajo nepogrešljivo vlogo neštete spremembe zapisanega ritma, tempa in dinamike in vrsta drugih izvajalskih podrobnosti, ki prispevajo k ekspresivnosti in komunikativnosti, tudi arpeggiranje in dislokacija.